Zlonamerno blatenje Demosa

V 27. Številki Pravne prakse smo lahko prebrali uvodnik Dragana Petrovca: »Razbohotena dediščina Demosove inkvizicije«. Gre za prispevek, ki je prežet z naravnost sovražnim pisanjem in sprevrženimi političnimi agitacijami brez vsakršne verodostojne pravne argumentacije. Kot tak nikakor ni vreden univerzitetnega profesorja, še manj pa sodi v strokovno pravno revijo. Čeprav je prispevek očitno posledica hipne jeze in maščevalnosti, zaradi vse manj radodarnih državnih jasli, iz katerih so se doslej obilno napajali razni inštituti na ljubljanski PF, in si kot tak v civilizirani razpravi pravzaprav sploh ne zasluži odgovora, se vendarle odzivam nanj, da bi prispeval nekaj svojih misli v mozaik resnice nastanka slovenske države ter vloge Demosa pri tem.

Kot aktiven član Demosa, dobro poznam njegov nastanek, ustroj, notranje odnose in njegov način delovanja in sem na to zelo ponosen. Bilo je nekaj najboljšega, kar se je slovenskemu narodu zgodilo v vsej njegovi zgodovini! V pravem trenutku se je pojavil Demos z odlično ekipo (kombinacijo mladih odločnežev in starejših modrecev) in znal združiti narod v usodnih časih, tako da je bila prvič v zgodovini ustvarjena samostojna in svobodna slovenska država. Vse to le v dobrih dveh letih! Če kdo, si zato Demos prav gotovo ne zasluži oznak: »inkvizicija«, »zgodba o nacistih«, »Auschwitz«, »judovske taboriščnike«, »Demosovo nürnberško demokracijo«, »Eichmanove besede«, »Hitlerjevega papeža«, »plinske celice«…

Nasprotno, kljub neomajni volji, da dosežemo samostojnost in neodvisnost, smo se – v Demosu! – odločili za treznost in premišljenost ter strogo legalističen pristop. Zvezno zakonodajo smo »odklapljali« počasi in sistematično.

Sprejemanje zelo pomembnih in zahtevnih državotvornih zakonov je bilo zelo oteženo predvsem tudi zaradi »nemogoče« sestave Skupščine RS. Vsak, tudi najmanjši amandma je moral biti sprejet v vsakem od treh zborov v enakem besedilu, kar je zahtevalo ogromno usklajevanja in ponovnega glasovanja.

Prav zanima me, kje so bili tedaj kritiki, ki danes v primerjavi z ostalimi državljani uživajo daleč nadpovprečne dobrobiti težko izbojevane samostojne slovenske države in iz udobnih akademskih in raziskovalnih naslonjačev, plačanih s strani te iste države, nabijajo o »Demosovi inkviziciji«? Očitno si tudi niso dobro prebrali tiste sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, na kateri sedaj jahajo. Demos je (na žalost) lahko deloval le še v fazi, ko smo sprejemali Zakon o državljanstvu, nikakor pa nima nič opraviti s tem, kar se je dogajalo kasneje v uradniških postopkih, v zvezi s pojmom »izbrisani«. Osebno sem prepričan, da je bila največja napaka storjena s predčasnim razpustom Demosa (in tedanje Skupščine), ki (ker!) bi gotovo sprejel še bolj kvaliteten in pravičen zakon o privatizaciji in s tem preprečil tajkunizacijo. Če bi bila na oblasti še naprej Peterletova vlada vsaj še en mandat, bi v istem slogu in tempu uredila še marsikaj, med drugim tudi vse probleme v zvezi stalnim bivališčem nedržavljanov. Pa ni bila! Vse nespretne poteze in neskončno zavlačevanje vprašanja »izbrisanih« lahko pripišemo naslednjim levim (Drnovškovim in drugim) vladam.

Če bi bila Demosov politika res takšna, kot jo nekateri skušajo danes podtakniti za nazaj, potem bi med drugim gotovo prišlo tudi do lustracije! Seveda so bila tudi takšna razmišljanja in notranji predlogi, vendar smo bili večina odločno proti. In tudi (celo) to nam danes (upravičeno?) vse bolj očitajo…

Kot (zelo!) demokratična koalicija smo imeli seveda znotraj Demosa različne odnose tudi pri sprejemanju Zakona o državljanstvu. Prav nič sram me ni priznati, da sem se jaz zavzemal za bolj restriktivna merila za pridobitev državljanstva, ker je to velika vrednota in jo mora vsaka država skrbno varovati in negovati. Prepričan sem bil (in sem še danes), da bi moral biti kot eden od pogojev za pridobitev državljanstva tudi dokazano znanje slovenščine (italijanščine ali madžarščine), vendar s tem predlogom nisem uspel: Demos je bil, tako kot pri vprašanju lustracije, tudi glede tega vprašanja zelo toleranten, širokogruden in še najmanj podoben kakršnikoli inkviziciji, ki bi mu jo nekateri radi podtaknili danes. Težko, če sploh, boste našli v Evropi (majhno) državo, ki bi ob svojem nastanku tako prijazno ponudila 200.000 državljanstev.

Ni čudno, da se stare sile tako veselijo sodbe ESČP in težavne situacije, v katero je zaradi nje prišla Slovenija, saj so preko svojih oblastnih in nevladnih organov in organizacij ter medijev v preteklem desetletju zbirale dokaze in pisale osnutek odločitve, ki ne upošteva specifične situacije na novo nastale države izpred burnih 20 let. Imam občutek, da so prejšnje vlade v Strasbourg pošiljale tako branilce, kot tožilce. Pa ne zato, ker bi jim bilo resnično mar za konkretne usode posameznikov. Če bi jim šlo za to, bi se vprašanje izbrisanih lahko rešilo že davno z nacionalnim političnim konsenzom, s popravo vseh tistih individualno zares utrpljenih krivic. Pa ni šlo za to. Šlo je in gre še vedno za to, da se za vsako ceno očrni vse tiste in tisto, kar v simbolnem smislu predstavlja demokratično slovensko državo, da se v ljudeh ustvari vtis, da je bila socialistična Jugoslavija prav taka ali pa celo še boljša država od te, v kateri živimo danes.

Anton Tomažič



En odgovor na “Zlonamerno blatenje Demosa”

  1. Brez dvoma je Demos odigral najpomembnejšo vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije. Tu mislim, da je pomemben prispevek dr. Pučnika, ki je bil človek akcije in ni bil za gnile kompromise. Ali se bo to morda kdaj pokazalo kot zgrešena poteza ( npr. razpad EU in ponovno teritorialne težnje sosednjih nacionalizmov) je zgolj špekulacija. Dejstvo je, da so bile to stoletne želje Slovencev in želje večine takratnega prebivalstva. Zato so tudi aktivnosti Demosa padle na plodna tla. Moje osebne izkušnje z Demosom niso dobre, vendar je šlo za posamezne jurišnike, ki so videli svojo priložnost za revanšizem in osebno satisfakcijo. Vendar po nekem obrobnem posamezniku ne moremo vrednotiti gibanja.

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.

Blog Stare vrednote – nove ideje | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Digg 3 Columns